Predstavitev JSS MOMS

Natisni

Pomanjkanje stanovanj oziroma možnost dostopa do virov za rešitev stanovanjskega vprašanja je skrajno pereč problem. Stanovanjski zakon, sprejet v letu 1991 je izhajal iz načela, da je skrb za rešitev stanovanjskega vprašanja predvsem skrb vsakega posameznika, država pa naj skozi sistem socialnih korektivov skrbi za skupine državljanov, ki brez njene pomoči ne bi mogli razrešiti svojega stanovanjskega vprašanja, tega pa ni mogoče uresničevati brez ustreznega nivoja sredstev za izgradnjo neprofitnih stanovanj. Vendar zadostna sredstva za stanovanjsko gradnjo v večini občin niso na razpolago. Ustvarjanje možnosti, da si državljani pridobijo primerno stanovanje in večanje ekonomske učinkovitosti stanovanjske oskrbe z uveljavitvijo zasebnih ekonomskih motivov sta dva temeljna cilja, ki sta v stanovanjski politiki jasno izražena. Vloga države je opredeljena kot podporna in ne kot neposredno odgovorna za oskrbo s stanovanji; podpira druge nosilce stanovanjske oskrbe – občine, neprofitne stanovanjske organizacije, zasebni najemni sektor ter samooskrbo z lastnim stanovanjem. Primanjkljaj najemnih stanovanj je izredno velik, delež javnega denarja pa premajhen oz. manjši kot bi moral biti po Nacionalnem stanovanjskem programu. Manjkajoča sredstva bodo morala priti iz zasebnih rok, torej bodo morali posamezniki za rešitev stanovanjskega vprašanja v večini primerov poskrbeti sami.

V socializmu se je v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji zvrstilo več modelov stanovanjske preskrbe in stanovanjske politike. Odločilna vloga centralne države pri oblikovanju in alociranju stanovanjskih virov – stanovanjskih posojil in najemnih stanovanj, je prešla na republiško in mestno raven in ustrezne stanovanjske direkcije. Banke so prevzele komercialne posojila, podjetja pa odgovornost za oskrbo zaposlenih z ugodnimi stanovanjskimi posojili in najemnimi stanovanji. V 70. letih so se razvile občinske samoupravne interesne skupnosti za stanovanja, kar je pomenilo družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo in dodeljevanje ugodnih posojil posameznikom in podjetjem za nakup stanovanj – program vzajemnosti in pridobivanje in oddajanje najemnih stanovanj socialno ogroženim skupinam in subvencioniranje najemnin – program solidarnosti. Delovne organizacije so imele odločilno vlogo pri zagotavljanju posojil in najemnih stanovanj zaposlenim, kar je pomenilo obliko skupne porabe, ki je bila odvisna od gospodarske uspešnosti podjetja. Sredi 80. let se je zaradi gospodarskega nazadovanja predpisani del dohodka za stanovanjski sklad nižal in konec 80. let postal že neobvezen. Zaradi lahkega dostopa do stanovanjskih posojil, ki jih je bilo s pomočjo inflacije zlahka odplačevati, je rasla individualna, pretežno razpršena gradnja, za dejanske potrebe prevelikih hiš.

Z osamosvojitvijo Slovenije so se bistveno spremenile razmere na stanovanjskem področju. Stanovanjski zakon je bil sprejet leta 1991 in je vpeljal veliko novosti. Novosti so bile večinoma korenite spremembe, ki so pomenile prekinitev s prejšnjimi organizacijskimi oblikami. S splošno odpravo samoupravne organiziranosti v podjetjih, družbenih in infrastrukturnih dejavnostih, so na stanovanjskem področju prenehale vse pristojnosti prej ključnih nosilcev stanovanjske politike. Odpravljen je bil tudi njihov sistemski vir, prispevek iz dohodka delovnih organizacij, prav tako pa tudi njihova vloga pri načrtovanju in organizaciji stanovanjske gradnje in prenove v občinah.

V letu 2003 je bil sprejet nov Stanovanjski zakon, ki je bil nato še trikrat spremenjen in dopolnjen, nazadnje v letu 2008. Vmes je bil leta 2008 sprejet novi Zakon o javnih skladih, ki je predvideval statusne spremembe organiziranja javnih skladov, s tem tudi stanovanjskih skladov. S tem zakonom je bila ukinjena večina malih stanovanjskih skladov, ker niso izpolnjevali pogojev o višini namenskega premoženja.

Mestni svet Mestne občine Murska Sobota je 18.06.2009 sprejel nov Odlok o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota. S sprejetjem odloka so bili postavljeni temelji za nadaljevanje dela Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota kot javnega sklada, ki skrbi za izvrševanje nalog na stanovanjskem področju v Mestni občini Murska Sobota.