Ustrezno stanovanje, ki nudi primerno kakovost bivanja je osnovna potreba za posameznikovo dobrobit. Prizadevanje za dvig stanovanjske, bivalne kulture v smeri iskanja sodobnejših in kakovostnejših stanovanj, stanovanjskih naselij z urbanističnega, infrastrukturnega in finančnega vidika, so temelj aktivnosti za doseganje vzdržnega razvoja.
V Sloveniji imamo bolj razvejano in s tem dražjo komunalno opremo ter večji obseg parcel kot v ostali Evropi. Gradnja v lastni režiji pretežni način reševanja stanovanjskih potreb prebivalcev. Razlog je v premalo razvitem in predragem investitorstvu.
Razsežnost stanovanjske problematike ponazarja podatek, da je bilo v prejšnjem sistemu zgrajenih več kot 10.000 stanovanj letno, zdaj pa le približno 6.000, od tega večina z individualno gradnjo. Cene stanovanj so glede na cene v EU in glede na kupno moč državljanov nadpovprečno visoke. Raziskave pa tudi kažejo, da je v Sloveniji več kot 10% nezasedenih stanovanj ter več kot 30% neizkoriščenih nezazidanih urbanih zemljišč. V Sloveniji imamo najmanj najemnih stanovanj med vsemi državami v EU. Po ocenah občin je v Sloveniji evidentiranih potreb po neprofitnih najemnih stanovanjih okoli 6.000, kar pomeni, da so čakalne dobe za najem neprofitnih stanovanj razmeroma dolge.
Dosedanja stanovanjska politika še ni ustvarila večje ponudbe od povpraševanja, prav tako ni zadostne konkurence, zato cene stanovanj nenehno rastejo. Zasebni stanovanjski trg se še ni stabiliziral v smislu, da bi se izoblikoval finančno močni in pogodbeno zanesljivi stanovanjski graditelj, s katerim bi lahko stanovanjski sektor brez pomisleka sklepal partnerstvo. Sedanja lastniška struktura se ne ujema z dohodki povprečnega Slovenca. V javnem sektorju ugotavljamo, da imamo premalo najemnih stanovanj.
Potrebno je zagotoviti zadostno število neprofitnih stanovanj, na primernih in zanimivih lokacijah z nakupom, gradnjo ali prenovo; pri tem pa vključiti različne partnerje in soinvestiorje (Stanovanjskega sklada RS).
Nov instrument stanovanjske politike je javno zasebno partnerstvo, ki se uveljavlja predvsem zaradi omejenih javnih sredstev, ki pa so nujna za izvedbo določenih investicij. Evropska komisija je identificirala štiri različne vloge partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem:
Javno zasebno partnerstvo je novo področje in zato v svetu še ne obstaja prav veliko izkušenj in dobrih praks. Pojavlja se v številnih oblikah in je še vedno nastajajoč koncept, ki ga je potrebno prilagoditi posameznim potrebam in značilnostim vsake investicije in tudi značilnostim, potrebam, namenom in ciljem partnerjem v projektih. Oblike partnerstva so lahko zelo različne in se lahko spreminjajo v posameznih fazah investicijskega procesa, se medsebojno prepletajo oziroma se hkrati uporabljajo različni modeli partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem. Vidika partnerstva sta vsaj dva: